Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (41)

Zadniški Ozebnik (Afriški Janez, 24.04.2013)

Parkiram pred rampo v Zadnici, naprej pa s kolesom. Dereze v avtu pustim, pa takoj dobim slab občutek. Pa sej bo, preden pridm gor bo že žgalo in bo povsod mehko... Dolina je bila globoko v senci. Pihalo je z vrhov dol. Mrzlo, samotno. Naložen kot mula mi ne uspe ostati na biciklu na strmejših klancih. Pa sej ni treba, važen, da mi dol ne bo treba peš. Hitro pridem do razpotja, kjer zaviješ desno proti sedlu Čez Dol. Pustim kolo. Sledov ne vidim. Sam sem. Čez minuto sem na snegu. Vidim sveže sledi pancarja. Nisem sam. Morda kakšna zgubljena luštna mlada turno smučarka...Morda kakšna naga gorska deklica, ki me bo zvabla v prepadne stene... Kakšne misli človek dobi, ko je sam v divjini :)

Na momente čutim toplo sapo. Gore se zbujajo. Sneg se tudi vedno bolj udira in se odločim za hojo na smučeh z srenači. Lepo gre, a ne dolgo. Malo višje beton, smuči hočejo nazaj dol, drsi, kolnem in preklinjam vse živo. Ampak nimam izbire, dereze so avtu...

Tik pod sedlom sonce. Aleluja. Na sedlu sem ob 1050. Trdo. Hudič, to ne bo dobr. Gledam oba prehoda proti Prehodavcih, kajti cilj je Kanjavec! Trdo kot beton. Pretrdo in prestrmo. Cepin imam, ampak je premalo, vsaj zame. Pol ure tuhtam kaj naj. Pa se odločim za Ozebnika. Nekaj let nazaj sem moral obrniti tik pod vrhom in sem zdej imel priliko račun poravnat. Pa sem.

Vzpon je bil peklensko vroč in naporen. Vzel mi je vso voljo, da bi potem vseeno probal na Kanjavec. Skoraj 2 uri sem rabil do vrha.

Na vrhu sem bil pa poplačan z veličastnim razgledom. Komaj je pihalo in ostal sem gor uro in pol brez majice in v kratkih hlačah. Tako sem tudi smučal.

Vmes je s Prehodavcev začela smučat moja gorska deklica. No, bila sta pa dva smučarja...

Smučarija je bila na vrhu odlična (sren), na pobočju do sedla boljša od pričakovanj, a vseeno ne najboljša (sneg je noro počasen, in neenakomerno hiter). Pod sedlom spet boljš, bolj kompaktno. Da se izognit večini plazovin in da se smučat minuta ali 2 do gozdne ceste.

Sledil je spust s kolesom do avta ob prekrasnih idiličnih razgledih...

Lepo je bilo spet biti v Trentarskih gorah. Meni so najlepše na svetu. V celem našem gorstvu, se samo tam počutim zares v naravi, v divjini, kot riba v vodi. :) lepa tura - priporočam

---pico
216.73.216.68(8)
6461842 (3509278,210,2952354)
6254035 (3337627,66,2916342)
razmere.e-gora.si