Razmere v gorah

Arhiv za leto 2020

(155)

Kaninski podi (Jaka Ortar, 09.01.2014)

Izpod pl. Gozdec - stari Skalar - Malo dol - Veliki dol - okoli M. Talirja - nad Vrh Osojnic - Skalar - mimo starega Skalarja - konec.

Prve krpe snega na 1300 m, sneg drži težo pešca. Strnjena snežna odeja na 1350 m.
Tik nad gozdom smo odvili desno pod stene Velikega Skednja, saj je izgledalo, da bo tam dovolj snega za spust. Zelo bi bili koristni srenači, brez njih je tu in tam šlo "na roke" oz. "na palice".
Prvi prerez in preizkus na 1670 m, JV pobočje; trapez ni šel nikamor. Zna pa se malo bolj voziti ob odjugi, ko bodo vezi med zrni sodre (plast nje je debela 10 cm tik pod osrenico) popustile. V času vzpona je plazilo le na izrazitih strmih prisojah - ojuženi sneg (4 cm) zdrsnil v obliki manjših plazičev.

Pri starem Skalarju je bilo na trdi podlagi že nekaj cm suhega snega, na njem pa rahla osrenica.

Nad ~1900 m je bilo vidnih zelo veliko sledi velikih kložastih plazov, ki so se prožili med zadnjim sneženjem prav na vseh ekspozicijah in tudi na niti ne tako strmih pobočjih (25°). Plazovine so bile pokrite z nekaj cm snega, ki se je na prisojah v zadnjih dneh ponekod že splazil kot plaz mokrega nesprijetega snega.

Pregled in preizkus snežne odeje na 1900 m (SV, 30°) je pokazal, da ni nevarnosti za sprožitev kložastih plazov. Trapez ni šel nikamor, mi pa smo šli naprej. Blaž se je (kot pravi mraziščar) odločil, da se bo več ur aklimatiziral kar v mrazišču Mali dol, z Dušanom pa sva šla naprej v Veliki dol in okoli M. Talirja v najvišje mrazišče na Kaninskih podih. Nad 2000 m je bilo prvič nekaj napihanega snega, ki pa sva se mu zlahka izognila.

Na 2100 m je bilo na trdi skorji iz zlimane sodre nekaj manj kot 10 cm pršiča, ki pa je tudi že imel na vrhu osrenico (a ta ni motila hoje in smučanja). Stabilnost snežne odeje sva preizkusila s tlačno metodo (=CT=kanadska) - nič nevarnega nisva odkrila, šele krepki udarci iz ramena so povročili razpoko na globini ~90 cm.

Z vzponom sva nadaljevala po gričkih (in bolje, da ne grem poleti pogledat po GPS špuri, koliko brezen sva prečila) proti sedlu med Vrhom Osojnic in Hudim Vršičem, više sva se držala že splazenih prisojnih pobočij. Nad 2250 m sva naletela na zamete, a se jim je dalo zlahka izogniti. Zaključila sva pod Hudim Vršičem na mestu, kjer se odpre pogled na osrednje Julijce (~2400 m).

Prvi del spusta do možica nad Domom Petra Skalarja (upam, da ga ne bo treba preimenovati v "Dom duhov" ali "Drugi Stari Skalar") je bil bolj prečenje kot spust - da sva se izognila zametom na SV strani Vrha Osojnic, sva poštamfala po grebenu. Sonce je že zahajalo, ko sva po neprijetni skorji zasmučala v strmino pod kočo in nato kar za nosom pod stenami Konjca proti dolini. Tu in tam je bilo kakšno brezno in kljub slabi svetlobi (oblačno, sonca ni bilo več) se jih je dalo pravočasno opaziti.
Najboljši sneg je bil na južnih-jugozahodnih pobočjih - srenec s sprejemljivo skorjo. Na jugovzhodnih pobočjih je bila skorja že malo mučna. Pod starim Skalarjem je priklopil še Blaž; sprva smo smučali pod stenami Velikega Skednja, a je bil tam sneg zelo slab - moker in na smučeh se je udiralo do gležnjev. Zato smo raje zavili na markirano pot, tam bilo bolj trdo, a manj prostora, več ovir. Pametna dva sta odnehala na ~1500 m, tatišasti pa na ~1350 m. Z lučkami smo padli v nizko oblačnost in pri avtu ugotovili, da rosi.

Lep krog, plazovne razmere ok, za smučarske pa malo slab tajming - bolje bi bilo kako uro prej gor peš po trdem in še pri soncu v mehkem dol.

Na 1670 m je snega 80 cm,
na 1900 180 cm,
na 2100 240 cm.

Mimogrede - ali kdo ve povedati, kaj sta Zgornja in Spodnja Osojnica?
Ali sta to steni/pobočji zahodno od Doma P. Skalarja oz. Vrha Osojnic, ali sta to kotanji v isti smeri, kaj tretjega?

Lp
Jaka lepa tura - priporočam

---gora
216.73.216.188(4)
5025634 (2780775,210,2244649)
3964 (2232,0,1732)
razmere.e-gora.si