Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Pointe Helbronner – ledenik Toule (Mišo Jenčič, 20.03.2014)

Po nekaj dneh smučanja ob žičnicah smo s sabo ponovno vzeli turnosmučarsko opremo. Z Aiguille du Midi smo se spustili do vznožja Pyramide du Tacul, kjer smo nataknili pse in se povzpeli na Col oriental de Toule, 3411 m. Spotoma smo si morali kar pometi oči, ker so nam nasproti pripeljali 3 gorski kolesarji. Pravzaprav bi njihovo gibanje težko opisal kot "vožnjo", ker se jim je pogosto udiralo in so morali precej hoditi ob kolesih. Ne predstavljam si, kako jim je šlo kasneje, ker je vmes kar nekaj za kolo zoprnih detajlov (ledeni kuclji, ozki mostički čez razpoke). Vsekakor so porabili kar nekaj časa, saj so sveže sledi koles na cesti z rame Les Mottets v Chamonix pričale, da so se tam doli peljali tik pred nami oziroma 5 ur kasneje (sicer bi te kolesnice številni smučarji že zabrisali).
Po srečanju s kolesarji smo nadaljevali vzpon na Col de Toule, s katerega so speljane kovinske stopnice do snega oziroma do roba ledenika Toule. Le-ta je obrnjen na jugovzhod, zato je bil sneg že povsem gnil in smuka zlasti v gornjem delu ni bila poseben užitek. Žal se je vmes tudi zakoprenilo, tako da tudi razgledi niso bili tako lepi kot so verjetno ob jasnem vremenu. Sčasoma gnilec ni bil več tako globok, tako do smo uspešno, čeprav ne brez napora presmučali 1200 višincev do Pavillon du Mont Frety, srednje postaje italijanske žičnice iz Courmayeurja na Pointe Helbronner. Sneg je bil sicer še naprej, najbrž vse do doline, a ker smučanje le ni bil tak užitek, smo se od tu z gondolo vrnili na Helbronner. Tu nas je čakalo presenečenje, da je zgornja postaja skoraj 50 višinskih metrov pod kočo Torino, kjer je izhod na ledenik. Tistih 228 stopnic na višini 3400 m je vsekakor povsem odveč... (verjetno jih kmalu ne bo več, ker gradijo novo, večjo gondolo, ki bo imela postajo nad kočo Torino). Sledil je spust ob smeri vzpona do "smučarske proge" po Vallee Blanche. Zaradi kopren in mrzlega vetra sneg ni odpustil in smuka ni bila tako prijetna kot tri dni prej. Na koncu je sledil še vzpon na ramo Les Mottets in po cesti v dolino. Pri tem spustu smo morali trikrat sneti smuči; skupaj je bilo peš sestopa okoli 110 višincev – seveda jih je z vsakih dnem več in verjetno bo kmalu bolj smiselno iti na železnico Montenvers. lepa tura - priporočam

***pico
3.145.23.123(0)
1135932 (636125,195,499612)
1098684 (615790,66,482828)
razmere.e-gora.si