Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Vodiška planina (Miha_D, 07.02.2015)

Še nekaj o lokalcih in inozemcih

Ker se je ob prebiranju TKG prispevkov težko izogniti nekaterim rahlo kritičnim zapisom, ki merijo na butalsko premlevanje o tem, ali sme turni smukač iti po gazi, ki jo je v potu svojega obraza nadelal njegov predhodnik, ali ne (o tem se je na TKG iskrilo kaki dve leti nazaj), bi rad kako butalsko dodal še na temo o lokalcih in inozemcih.

Domen je lepo opisal nam inozemcem večinoma neznano smukaško turo z Vodiške planine, za kar sem mu jako hvaležen. Tudi njegovo razmišljanje, ki se je verjetno rojevalo na samotni poti na Dobrčo, o pojavu tujerodnih turnosmučarskih vrst v domačih logih, sem prečital s silnim zanimanjem. Ni me zbodla niti med vrsticami izražena pedagogična kritika, da inozemci v svoji nevednosti in nebogljenosti, kje se spodobi zaprašiti skozi gosto hosto proti dolini, uberemo varijanto, ki je lokalci, zavedajoč, da so na svetu še drugi mučeniki, ki si žele na goro po udobni gazi, nikoli ne bi. Priznam, da sva se z Živo ravnala po nekoliko okornih vijugah najinih predhodnikov, ki sva jih detektirala med drevesi, večinoma pa sva jo ubrala po poti, ki je bila smučem najbolj prijazna. Na žalost domačinov je to bila gaz.

Jasno je, da lokalci poznajo domačo grudo kot svoj lasten žep. O tem nam priča nebroj historičnih faktov, med drugimi tudi, da so najvišjo goro in simbol slovenstva prvi osvojili štirje srčni možje, doma iz bohinjskih koncev. Tudi razne misionarje, naravoslovce, zemljemerce, gorohodce, turiste, avanturiste, kolonijaliste in druge invazivna bitja, ki so si zaželela novih krajev, šeg in navad, so po neznanih goščavah in puščavah prvi vodili domorodci. Baje se še danes ne ve čisto dobro, ali je na streho sveta prvi stopil Anglež ali nepalski domačin, ki je Angleža vodil navkreber. Torej moramo biti domačinom neizmerno hvaležni za njihovo poznavanje lokalnega okolja, še bolj pa njihovi živi ali pisani besedi, ki nam odkriva te skrivnosti.

Tu pa se pojavi težava, ki muči marsikaterega lokalca. In o tem je pisal tudi Domen. Ko beseda, ki govori o liku in delu domačina, še posebno takega, ki se bavi s turnosmukaško raboto, seže čez sedmero gora in voda do inozemca, ki takisto rad vandra po zasneženih poljanah in planjavah, se seveda v lokalni topos zgrne kopica prišlekov, ki brez kančka spoštovanja pomendra in potaca vse, kar lokalni živelj neguje in ceni že od pamtiveka. Vendar si priznajmo; ako se teh prišlekov ne nabere več kot je prstov na rokah, silne škode ni. Hoste, snega in skalovja je za vse dovolj, če le fovšije ni po sredi. Hudo pa utegne postati, ko bodo zavist zbujajoče čtivo in fotografične podobe o veselih prigodah turnih smukačev na TKG začeli čitati in gledati kaki Kitajci ali drugi narodi, ki premorejo nezamisljivo več duš. Poštenega človeka popade groza ob misli, da zimski raj na Vodiški planini preplavi nekaj milijonov poševnookih turnih smučarjev, ki se nato poženejo nizdol skozi uboge hoste do Miklavžovca. To pa bi pa domačinom zares zagrenilo življenje in bognedaj, da se to nikoli ne izpripeti.

Za konec naj dodam, da je ta o delitvi na lokalce in inozemce nekoliko iz trte zvita. Ne glede na rezidenčni status smo si oboji edini v ljubezni do gora, eni bolj do hoje na smučeh navzgor, drugi do vijuganja navzdol, tretji do obeh plati. Povezuje nas užitek in spoštovanje do narave. Lokalcem se zato ni treba bati inozemcev, saj smo v duši in gorah isti.

Miha
lepa tura - priporočam

***pico
3.143.9.115(0)
1193375 (668135,196,525044)
1154046 (646552,66,507428)
razmere.e-gora.si