RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (31)
- mojčin dom (Matjaž, 24.04.2024)
- Sedlo med Lopo in Konjskimi policami (Mirov, 21.04.2024)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
|
Hochalmspitze (IgorZlodej, 18.03.2015)
Najprej popravek k predhodni objavi, pravilno glasi Saüleck.
Rana ura, zlata ura, pa vendar me sonce prehiti, ko grem od koče po dolgih zasneženih pobočjih. Tisto kar vidim po grebenih mi ne vzbuja ravno pretiranega navdušenja, seveda upam, da se bo veter kasneje polegel.
Trda gladka podlaga z tisto dodano vrednostjo seveda tudi tukaj, zato gre s srenači odlično, dokler veter ne začne pritiskati od zgoraj in od strani. Kljub vsemu lepo napredujem. Osrednji del ledenika obidem bolj po desni in na vstopu v osrednjo JV grapo smuči romajo na nahrbtnik, na pancerje in v roke pa ustrezna oprema, začuda celotna grapa skoraj brezvetrje.
Kake štiri cm skorja na kakih 25 cm podlage na kompaktni podlagi sicer omogoča lagodno vzpenjanje (strmina za kakih 5 % presega Jalovčev ozebnik v najbolj strmem delu) in do vrha ne odstopa prav nič, pa vendar je nekoliko skepse glede smučanja. Tik pod zaključkom grape odložim nahrbtnik in grem še tistih nekaj 10 m na vrh. Od severa piha, zato se prav dolgo gor ne zadržujem in grem nazaj dol, ter še na vzhodno stran, toliko, da pogledam na pobočja v smeri Beljaške koče. Vršni del je spihan, nižje pa zgleda kar lepo.
Potem nazaj do smuči in kot sem predvideval skorjasta podlaga ni bila prav užitna, vmes sem popraskal še nos, zato so tisti lepi zavoji stekli šele spodaj na ledeniku in nad kočo. Večinoma mehka kloža, veter pa tudi še ni ponehal.
Od koče do avta, pa prav lepo z rezervo po cesti, ki je smučljiva brez prekinitev.
|