Razmere v gorah

RSS podatki

Novejši prispevki: (30)

• ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
• Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
• Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
• Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
• Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
• Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
• Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
• Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
• Šija (Biofit, 05.04.2024)
• Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
• Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
• Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
• krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
• savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
• Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
• Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
• Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
• Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
• PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
• Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
• Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
• Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
• Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
• Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
• Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
• Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
• Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
• Rodica (Čeha, 20.03.2024)
• Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
• GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)

Na tradicionalnem, že osmem srečanju turnih smučarjev na Reaktorju se nas je zbralo 53. Z leti se je vzpostavila tudi statistika, ki pravi nekako takole: okoli 30 udeležencev sestavlja »trdo jedro«, ki se turnosmučarskega piknika udeležijo skoraj vsako leto. Okoli 10 udeležencev pride vsakih nekaj let, okoli 10 pa je povsem novih. Srečanje je tako zaznamovalo druženje starih prijateljev, sklepanje novih znanstev, izmenjava vtisov pretekle sezone, pa tudi obujanje spominov na skupna doživetja pred 20 in več leti.

Začeli smo z ogledom reaktorja TRIGA, in sicer v dveh skupinah. Ogled je bil očitno zanimiv, saj se je vsaka skupina namesto načrtovane pol ure v reaktorju zadržala dobro uro. Za požrtvovalnost in za potrpežljivo odgovarjanje na številna vprašanja se seveda lepo zahvaljujem operaterju reaktorja Anžetu Jazbecu. Medtem je Marko spekel okusne mesne in ne-mesne dobrote, ki smo jih sčasoma zmazali do zadnje mrvice. Ob prijetnem klepetu, zabavnih zgodbah in anekdotah je čas hitro mineval in niti mraz nam ni mogel do živega. Zadnji smo se poslovili malo pred polnočjo.