RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (31)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
- GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
- Pointe de Combe Bronsin (Lidija_Honzak, 15.03.2024)
|
Tirolska, Tannheimska dolina (France, 02.01.2016)
V decembru so napovedi kazale, da je edina možnost sneženja na severozahodnem delu Tirolske. Zato sva se odločila za silvestrovanje v Tannheimu. V kraju je smučišče, ki je veselo obratovalo in šele naslednji dan, ko sva se, seveda peš, vzpela na vrh severno nad krajem, se nama je razodela vsa resnica. V vsej dolini so uspeli ohraniti le nekaj snega na otroških vlečnicah v dolini, ter na dveh od štirih smučišč, ki sploh obratujeta, še na eni ali dveh sedežnicah na zgornjem delu. Tudi lepo urejeni prehodi tekaških prog preko cest samevajo.
Smučanju sva se zato v celoti odrekla ter v pretežno lepem in toplem vremenu sva vsak dan uspela narediti kakšen peš vzpon. Južna pobočja so bila povsem kopna, na severnih pa so pogosto prišle prav dereze na pomrznjenem snegu. Bila sva na Brentenjochu, Neunerkoepflu (vrhu z baje največjo vpisno knjigo v Alpah), Schoenkahlerju, pri jezeru Visalp in še kje.
Na začetku sva se vzpela na zelo obljuden vrh nad Tannheimom, kjer sva med množico povzpetnikov ugotavljala, da je čas relativen - nama je čas vzpona ter posedanja na vrhu na toplem soncu res zelo hitro minil. Do še bolj zanimive ugotovitve pa sva prišla pri hitri hoji navzdol, ko sva soglašala, da se je zaradi najine hitrosti dolžina najine poti skrčila približno na polovico.
Da pa čas turnosmučarskih kislih kumaric vsaj malo zapolnim, bralcem v Mišotovem stilu, a veliko bolj enostavno, postavljam uganko: kako se imenuje ta vrh nad Tannheimom. Kdor pa iz navedenih podatkov uspe izračunati še najino sestopno hitrost kandidira še za dodatno nagrado, posebno še, če mi pojasni, ali je imela Darja prav, ko je izjavila, da tako hitro ne bo več sestopala, saj naj bi se njena masa povečala na preko sto kil in tako povečanala tudi obremenitev kolen.
Vsem pisalcem in bralcem teh strani želim veliko veselja v novem letu ter mnogo turnosmučarskih užitkov - snega bomo seveda še dovolj prejeli, saj smo vendar optimisti!
|