V iskanju samote sva se z Maretom odločila za romanje s Vogla na Komno. Do pod Konjskega sedla sva se zgubljala v difuzni svetlobi, potem pa se je nekaj metrov pod vrhom zjasnilo. Nadaljevanje pa fantastično. Še škratki, ki sem jih slišal celo pot so se spremenili v ljudi. Med njimi je bil tudi Miha, s katerim se nisva videla že dolgih 25 let.