RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- Sedlo med Lopo in Konjskimi policami (Mirov, 21.04.2024)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
|
Sestriere - Abries (Jože_Rovan, 11.07.2016)
Za danes so bile že za opoldne napovedane nevihte in Mišo se je zbal, da bo prepozno na sedlu, zato se je raje pridružil Barbari, ki je vozila avto. Tako sva ostala samo midva s Stanetom. Najprej sva se spustila 400 višincev po asfaltu v dolino Argentera. Tam naju je na začetku ogrel strm makadamski klanec. Potem se je dolina zravnala in prijetno sva kolesarila ob pogledih na slapove ter kmetije. V zatrepu se je začel ponoven strm vzpon po ozki stari vojaški cesti do višine 2200 m. Tam sva cesto zapustila in sledila markirani stezi do potoka, ki sva ga morala prebresti. Sledilo je enourno potiskanje kolesa po ostankih mulatjere do sedla Col Mayt, 2705 m. Vmes naju je razveselila pitna voda pri opuščeni vojašnici.
Sledil je zahteven spust po markirani stezi. Markacije oziroma steza se nižje v visoki travi mestoma izgubijo, zato je bilo potrebno nekaj improvizacije in pripetilo se je par akrobatskih vložkov. Na višini 2050 m sva dosegla kolovoz, po katerem sva bila hitro v dolini. V Abriesu sta naju že čakala Barbara in Mišo, ki sta vmes kolesarila na Col d’Izoard. Napovedanih popoldanskih neviht pa sploh ni bilo.
Naslednje jutro je vreme še malo obetalo, a nekaj minut po začetku kolesarjenja je že začelo deževati. Zato smo se vsi skupaj spravili v avto in se zapeljali preko prelaza Col d’Angel. Z njegovega vznožja smo poskusili osvojiti naš nesojeni cilj (Passo di Losetta) z druge strani, a tudi tokrat je po desetih minutah začelo deževati. Vdali smo se v usodo in se zapeljali do Sampeyra, kjer smo celo popoldne preživeli ob taroku. Ker je s prekinitvami bolj ali manj cel dan deževalo, smo bili kar veseli, da nismo kje v visokogorju. V hotelu v Sampeyru so nas zvečer izjemno prijetno presenetili, saj nas je pred večerjo čakal menu v slovenščini - kako malo je potrebno (google translate) za tak dober učinek. Žal našim hrvaškim prijateljem kaj takega praktično nikoli ne pade na pamet, pa smo Slovenci tam bistveno bolj pogosti gosti kot v nekem Sampeyru, za katerega 99,9 % Slovencev še slišalo ni...
GPS podatki
|