RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
- GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
|
Vernetti - Vinadio (Barbara, 14.07.2016)
Danes je bilo še bolj sveže kot včeraj. Vzpon do sedel Colle d’Esischie (2370 m), Colle dei Morti (2480 m), Colle Valcavera (2416 m), ki ležijo drug za drugim, je primerljiv z včerajšnjim na Col de Sampeyre, le da naklon ni tako enakomeren, ampak se menjavajo položni ter precej strmi odseki. S Colle Valcavera smo sledili stari vojaški cesti do Rifugio Gardetta (2335 m), od koder nas je čakal še zaključni vzpon na Passo di Rocca Branchia (2620 m). Stara mulatjera je že v precej slabem stanju, zato je bilo potrebno kolo mestoma porivati. Spust po stezi s sedla je bil precej zahteven zaradi navaljenih skal in krajših strmih odsekov. Ko smo dosegli glavno cesto po dolini Stura, je začelo po malem deževati. Nismo se dali motiti, pritisnili smo na pedala in hitro smo prevozili še 20 km do Vinadia – kjer smo predlanskim začeli naše prečenje Zahodnih Alp.
Deževalo je še celo noč in ko smo se zjutraj zbudili v jasno jutro, je bilo nad 2000 m vse pobeljeno. Ni bil samo poprh, ampak prav solidna snežna odeja. V tolažbo nam je bilo, da se ob tistem dežju v torek nismo odločili za čakanje na mestu, kajti če bi nadaljevanje zamaknili za en dan, se v petek ne bi mogli po snegu prebiti, vsaj po predvideni poti ne, v Vinadio.
GPS podatki
|