RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
- GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
|
Svačica (Barbara, 25.02.2017)
Zjutraj smo kar precej cincali, kam sploh iti; na koncu smo se odločili za Poden. In verjetno ni bila slaba izbira. Pri Podnarju kakih 20 cm novega, ki je do velikega skalnega roglja na melišču pod sedlom Vrtača ostal pršič. Višje je bil napihan, sprva v rahlo kložo, pod sedlom pa v solidne zastruge. Zato smo opustili misel na Stol in so povzpeli na predvrh Svačice.
V prvem delu smučanja smo malo tipali med skalami, borovci in zastrugi, pri omenjenem roglju pa smo začeli uživati v krasnem pršiču, ki je trajal vse do zgornjega roba gozda. Zlasti pod rogljem so pobočja dovolj široka, da smo lahko urezali vsak svoje deviške vijuge. V povsem spodnjem delu melišč je bilo treba malo paziti na skale po snegom, a hujšega ni bilo. Sem se pa že pri vzponu spraševala, koliko se bomo namučili čez slabo pokrito ruševje in vejevje skozi gozd, a je šlo tudi tu brez problemov. Sledi so namreč vodile malo levo v pobočje (par metrov je treba poštamfati), kjer ujameš gozdno cesto in po njej trivialno v dolino.
Je bila pa ta tura zelo intenzivna tudi z družabnega stališča, saj smo na vrhu, med smučanjem in na koncu v gostilni srečali celo plejado turnosmučarskih prijateljev in znancev. Še enkrat jih vse lepo pozdravljam in upam, da se kmalu spet srečamo oziroma gremo na skupno turo.
|