Razmere v gorah

Arhiv za leto 2020

(155)

Tegoška gora (Miha_Debevc, 03.03.2017)

Danes pa ena bolj pesimistična in še mazohistična za povrh. Da bi se mladež martrala s turno raboto, ji na kraj pameti ne pade, ko pa je udobneje, da te zajla vleče po klancu gor (za fotrov denar, seveda). Ko foter, sprijaznjen z dejstvom, da v teh časih tako pač mora biti, pod Krvavcem odloži svojega mladca z dvema mladenkama, se otrok free zategne proti Tržiču in naprej pod Košuto v želji, da pridobi status eminentnega turnega smučarja. S svojim 2WD samogibom (avtomobilom) se od Medvodij nekako prigrebe po zasneženi cesti do Košutnika, tam pa oceni, da bi ne bilo zdravo riniti naprej, ako ne želi kje v snegu do pomladi pustiti svojega štirikolesnika. Sprva še razdvojen, kam naj jo sploh mahne, ali proti Tolsti Košuti, ki jo je bil sprašil že pred davnimi desetimi ali več leti, ali proti Tegoški gori, ki je že dvakrat uspešno odbila njegove poskuse turnega naskoka, se odloči za slednjo turno smučarsko destinacijo. V tretjič gre namreč rado. Bo Tegoška gora že videla iz kakšnega testa so eminentni turni smučarji! Pod sivimi oblaki in po južnem snegu jo po cesti ubere proti Tegoški planini. Da bi po cestah ne pridelal preveč kilometraže, pobara svojega žepnega džipiesa, če je kje v bližini kaka bližnjica. Čudežna reč mu brž naračuna eno lepo diretisimo in jo probči na zaslonu. Na zaslonu res zgleda lepo in kratko, v zasneženi gošči nekje okrog Skalne peči in Kisovca, kjer naj bi po zagotovilu satelitske elektromehanike turnega smučarja vodila pot, pa se začnejo stvari turno zapletati. Poti žal že davno ni več, ker so smreke pametno ugotovile, da se v temni hosti ne splača med seboj prerivati za prostor in sonce, če je obojega na poti v izobilju. In so jo veselo prerasle. Ker se za eminentnega turnega smučarja ne spodobi, da bi sramotno odnehal ob prvi težavi, se pogumno spopade z goščo in se mazohistično nekako prerine skoznjo do Tegoške planine. Tam pa ga pričaka naslednja preizkušnja. Zasnežena pobočja Tegoške gore izginjajo v sivih oblakih. Naj turna eminenca, ki je po bližnjici do Tegoške planine porabila dva krat več časa kot bi ga po daljšnjici, zdaj brezglavo rine v neznano, celo v nepovrat? Ker je mož trmaste nature, hkrati pa ve - četudi brez cepina - kako se turni stvari streže, vklopi pips, določi orientir vrha, v vamp rukne tri budget napolitanke in po mobilcu šefici familije oznani, kje da je in kje ga morebiti odkopati izpod lavine. Opogumljen, da je storil vse, kar je v danih razmerah potrebno, nekje nad 1700 metri izgine v megli. Po polurnem meglenem bluzenju semtertja mu džipies pove, da višje kot 2025 m ne bo šlo, kar je vsakemu kolikor toliko načitanemu turnemu smukaču jasno, da stoji na vrhu. Megla se tedaj čudežno razblini. Morda je to nagrada vsemogočnega za pogum in vztrajnost. Pred in pod ponosnim turnim smučarjem se naslika čudovita flanka od vrha do Tegoške planine. Sneg na vrhu je trd, a to je za kot britev ostre robnike vrhunskih SL elank pravi mačji kašelj. V srednjem delu pobočja turnega smukača pričaka nežna skorjica na mehki podlagi, ki jo turni smukač pohrusta za malo malico, zadnji metri pred planino pa navdušijo z deset centimetrov gnilca na trdi podlagi. Uživaških zavojev se nabere za zvrhan koš. Po poučni izkušnji z bližnjico se potešen turni smučar poda še na dolgoprogaški smučarski tek po gozdnih cestah do avta v slogu legendarne Marit Bergen. Sneg je namreč tako zmehčan, da smuči ne stečejo in se je potrebno porivati tudi po najbolj strmih cestnih klancih. Zgodba se seveda ne konča pri avtu, ker mora rahlo zdelan foter še po mladino, ki je ves ljubi dan drgnila Krvavec. Za vas se je trudil in prijetno utrudil Miha.

P.S.: Nobena slika ni posneta z mobilcem, ampak s hčerkinim fotoaparatom.
ne posebej zanimiva tura

---gora
216.73.216.188(5)
5025633 (2780775,210,2244648)
3963 (2232,0,1731)
razmere.e-gora.si