K Mišovemu poročilu dodajam, da je bila tudi smuka s sedla Pod Vršiči po desni varianti (pod steno) odlična, čeprav sem smučal še kasneje (približno ob 13h): v senci je bil sneg suh, strm del spusta kompakten a ne pretrd, na gnilec sem naletel šele tik pod kočo. Skratka: spomladanska turno smučarska simfonija, tokrat v solo izvedbi.