RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
- GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
|
Porezen (Peter_Pehani, 23.01.2018)
V nedeljo zvečer sem se ob branju Razmer na TKG ubadal s naslednjim vprašanjem: Zakaj je po tako fantastičnem vikendu relativno malo zapisov (dobrih deset)? Le kam so poniknili zvesti dopisovalci Mišo, France, Damijan_S., Franci_Pogačar, Aleš? Kje prašičari Jure_N.? Katero strmino so ubodli MM, Jaka, Darja_Zaplotnik, Simonerjavec, Metod_Š? Je morda na Štajerskem zmanjkalo snega, da ŠpehM nič ne zapiše? In tako naprej … (desetine bolj ali manj rednih dopisnikov sem tu izpustil, se oproščam).
Tuhtanje me je pripeljalo do naslednjega možnega odgovora: Vse nas je okužil in preplavil Miha_D./Baza s svojimi ultra-humorističnimi zapisi!
Kaj in kako zapisati o turi, če pišeš za takim mojstrom turne humoreske par excellence kot je on? Če človek samo pomisli, da bi kaj zapisal, se mu zašibijo kolena in roka zastane na tipkovnici! (To je približno tako, kot če imaš v študijskih letih na faksu izpit za nekom, ki ima same desetke – garant padeš. Ali pa tako, kot da imaš na konferenci predstavitev takoj za keynote speakerjem – tvoja predstavitev bo polom. Ali pa kot če bi, hipotetično, moral zbrani komisiji smučarskih vaditeljev pokazati svoje smučarsko znanje takoj za Marcelom Hirscherjem – bolje je sestopiti kar peš v dolino.)
V nedeljo zvečer se je zdelo, da si le redki junaki zdaj upajo kaj zapisati. Njihovi opisi so kratki, še krajši, vedno krajši, beseda težka in okorna … saj se iznad vsakega zapisa skrivaj smeji Miha_D./Baza in njegovo fantazmogorično sukanje peresa o orgazmičnem sukanju smuči po deviških flankah.
(Po nekaterih ponedeljkovih zapisih sodeč so nekateri dopisniki v obupu celo odložili smuči v kot ter se zatekli v napol inkriminirana turna dejanja, kot so hoja po zasneženih hribih peš, ali prevažanje po njih s kolesarskimi pošastmi.)
V ponedeljek zvečer se je potem vendarle pojavilo kar nekaj opisov razmer za vikend, torej za dan ali dva nazaj. Najprej sem vzel to kot proti-dokaz moji nagajivi teoriji. Po nadaljnjem tuhtanju pa sem ugotovil, da to dejstvo objavljanja z zamudo še močenje potrjuje mojo hipotezo. Zdaj ne moreš enostavno nakucati par besed takorekoč na vhodnih vratih, še preden si odložil nahrbtnik in poljubil ženo. Nikakor! Stavke moraš mleti, besede obračati, iskati najboljše slogovne rešitve, dati zapis nekomu v predhodno kritično oceno, preden končno s tresočo roko pritisneš Pošlji obvestilo. Če navedenih korakov ne storiš, si avtomatično nekonkurenčen.
In zdaj k turi, ki sva jo danes opravila z Marjeto.
No, ne še čisto. Najprej še opomba, v opravičilo oz. razlago: Poleg zgoraj navedenega obstaja v povezavi z najino turo še več drugih dejstev, ki še dodatno otežujejo zapisovanje poročila o njej: prvič, umanjkalo nama je drsenje avta po poledeneli cesti proti globeli; drugič, s seboj in za seboj nisva vlekla kokošnjaka glasne perjadi, ki bi razpravljala o praznih marnjah; tretjič, nebo se ni naenkrat zaprlo nad nama, niti ni orkansko pihalo.
Zdaj pa bom končno poskusil opisati najino turo. Upam, da bo šlo. Takole gre moj poizkus:
Šla sva gor, obrnila 50 m pod vrhom (zaradi poledenelosti) in potem odsmučala dol. Vmes sva malce kramljala. Trenutno ne priporočava!
Upam, da sem ujel Mihov/Bazin slog vsaj v majhnem odtenku. Ker v nasprotnem vem, da bom deležen uničujoče kritike, če ne celo pomilovanja – pa, bognedaj, verjetno celo odvračanja pogleda ob morebitnem srečanju –, od vsakega kolikor toliko kritičnega in samostojno mislečega turaša!
(PS: Saj malo o razmerah pa sem dopisal k fotkam :-)
|