Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Nabojsova škrbina (Aleš, 28.01.2018)

Nabojsova Škrbina je že dolgo vabila, pa sem šel pogledat v Zajzero, kakšne so razmere in kaj se še obeta v tej zimi. Po dolgem času sem imel družbo, glede na vse perverznosti in opojnost belega prahu, ki jih brez bremz reklamiramo na tem mestu, mi ni bilo težko zmotivirati Darka za turni smuk v ta pravih gorah. Dva rije linki na zanimive fotke, pa je bilo opravljeno. Opreme se v naših skritih shrambah najde za kakšno ekspedicijo, kondicija je iron, torej go west. Menda taka kalibra ne bova šla na plažo na Pecol.

(Nič se ne naučim, omenjam kot svarilo in uk mlajšim nadebudnežem: pred leti sem zdajšnji ženi, sicer navdušeni in odlični smučarki, kazal grandioznost turnosmučarskega viška v Julijcih, pa sva jo mahnila na smučeh s hišnega praga v Fužini na Kanjavec. V pičlih osmih urah sva bila do kolen v ojuženi polenti na Ovčariji in je bila nošnja dilc prek Prodov pravi oddih, sončni zahod pri Dvojnem jezeru nepozaben, ob desetih zvečer pa že v zimski sobi na Prehodavcih. Precizneje: ona je bila, mene pa so, se mi zdi, da je bil zraven tudi kak pripadnik današnjega ožjega jedra TK Gora, izgnali s straodavnim bencinskim Radiusom v zvezdno noč.)

V Zajzeri je zima, ta prava. Na parkiriščih sumljivo prazno, z zgornjega so štirje Avstrijci ravno oddrsali v Špranjo. Avto sva pustila pri Ojcingerju in po super zglajeni cesti pridrsala do postaje žičnice. Od tam po letni poti pod skale, ko pa so tudi srenači nehali prijemati, po mačje nazaj dol in levo po gozdu po sledeh do prehoda prek hudourniškega korita nazaj na drugo stran prek strmega, hudičevo trdega in poledenelega bukovega gozda do izravnave pod Pellarinijem, prek strme in spet sitne, trde in spolzke pristopne smučine prek strmine do koče. Uro dalj, kot sem računal. Posebej spodaj v hosti je nevarno trdo in ledeno, tako, da sta dol grede na začetku gozda dol grede dva lokalca smuči nesla!? Pri koči staršljivo samotno. Le trojica se je vzpenjala na škrbinico na vzhodni strani, imenovano po njihovo Forcella di Carnizza? Nikogar ni bilo na v Žabniški krnici ne naprej proti Nabojsovi škrbini. Zima, sledovi dveh resnih plazov z Viša oziroma Divje koze, čeznju pa kloža in tu in tam mehkoba napihanega. Na vrhu je bilo mraz, veter, prava zima in samota, človek ne bi verjel, da le miljo stran zračne črte na vrhu Krajnega dola vlada plažno vzdušje. Rampa na Nabojs sameva, z malo domišljije vidim zametene sledi. Smuka dol pa po pričakovanjih: na vrhu trda kloža, od petdeset metrov pod vrhom pa vse dol do velikih balvanov in macesnov delikatno rezanje klože. “Po smučini se krmar spozna” (Rudolf Badjura, okoli 1920) Česa drugega nisem niti pričakoval glede na redke sledi predhodnikov: med smučinami, takimi in predvsem drugačnimi tudi sledi velike zadnje lože, musc gluteus max, po domače ritni odtisi. Midva sva diplomirala brez te dekoracije. Med macesni pa lepo po mehkem napihancu. Pod Pellarinijem zmojstriva skok in potem vhod v gozd in med bukvami do razcepa letne poti in smučarske proge med najgosteje posejanimi vratci. Dohitiva in pogovoriva se z mladci, edinimi kompanjoni v krnici. Točneje z mladenko, ki je prijateljico in njegega “beginnerja”, slednje po njegovem lastnem priznanju, spravila v soboto v zimsko sobo, v nedeljo pa na Nabojsovo in potem oni dve (sic!) še eno schialpinistico na Carnizzo, fanta je gotovo treslo: OMG, kaj me še čaka. Včasih je bilo the other way arround, hmmm. Mladci na dereze in peš dol. Midva pa ne, kajti pravi smučar raje slabo smuča kot dobro hodi. In jo ucvreva med gosto postavljenimi žlajfami, na koncu je nekdo (hmmmm?) postavil celo lok za vhod v ciljno strmino. Če ne prej v pristopni smučini ali ob kložnem rezanju, se je zdaj nekdo zlodjevo dobro zabal tam zgoraj in priznam, misel me je spravljala v boljšo voljo, lepo imaš v tem koncu. Do Ojcingerja le še spust po trdoti poti in zaključiva bolj zmahana in kasneje, kot sem pričakoval, a z nagrado prave, resne ture. Darko je diplomiral z odliko!

Razmere so v tem koncu resne, zimske, drugačne kot na južni strani. Kak dober meter bi se prilegel. Do takrat pa: zimska oprema obvezna, ne le v nahrbtniku, tudi na nogah in v rokah!

Aleš
zelo lepa tura - močno priporočam

***pico
3.135.183.187(0)
1178951 (661284,196,517471)
1139939 (639911,66,499962)
razmere.e-gora.si