Danes sva nadaljevala s spoznavanjem Tennengebirge. Potrudila sva se, da sva bila zelo zgodaj na parkirišču v Neubachtal - bila sva tam celo prva, kljub priljubljenosti ture. Po nekdanjem smučišču sva se vzpela do gozda, malo nadaljevala po gozdni cesti ter nato navzgor skozi gozd do razglednega vrha. Na njem je močno je pihalo. Smučanje je bilo eno samo veselje. Vršno pobočje je bilo sicer ledeno spihano, po redkem gozdu pa je bilo še dovolj svežega pršiča. In tako sva naredila 900 višinskih metrov, pa še Darja je lahko popoldne posvetila svojim virtualnim službenim obveznostim.