RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- mojčin dom (Matjaž, 24.04.2024)
- Sedlo med Lopo in Konjskimi policami (Mirov, 21.04.2024)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
|
Islandija - Snæfellsjökull (Damjan_S., 19.03.2023)
Letošnje turnosmučarsko druženje s francoskimi kolegi iz Grenobla se je odvilo na Islandiji, med 17. in 27. marcem (+ en dan zaradi stavke v Nemčiji).
Desert smo tokrat pojedli (beri odsmučali) že na začetku, z vzponom na Snæfellsjökull, 1446 m visoki ugasli ognjenik na zahodu Islandije, ki je poznan tudi po romanu Julesa Verna Potovanje v središče zemlje. V pogovoru z gorskimi reševalci, ki so se pripravljali na izvedbo reševalne vaje, smo izvedeli dobro in slabo novico: dobro, da imamo ta dan izjemno srečo z vremenom in slabo, da je letošnja zima na Islandiji nenavadno skopa s snegom. Vzpon po ledeniku je potekal v močnem in mrzlem vetru, ki nas je prepihal skozi kosti, vrh pa se nam je kar odmikal. No tik pod vrh je zlezel le Petr, ki je izpod gobe tudi odsmučal, ostali pa smo z vzponom zaključili nekaj deset metrov nižje. Pogled na polotok Snæfellsnes je bil veličasten, smučanje po ledeniku, ki je bil večino pokrit le s plastjo sreža, pa z nabrušenimi robniki eno samo veselje. Vendar sta bila pomrznjen nos in lice dveh članov ekipe jasno sporočilo, da skromna višina Islandskih gora ni tisto merilo, po katerem bi lahko določal resnost ture.
|