Zadnjih kapelj se je otreslo nebo in skozi oblake se je že kazal prvi krajec, ko smo v petek že v temi s hitrim tempom zakorakali proti koči Osnabrücker, kjer smo v zimski sobi prespali. Sonce nas je v sobotnem jutru ujelo pri slapu. Pot je mestoma še pod snegom, ki je kar malo sumljivo prilepljen na strmino. Nad slapom smo lahko končno sneli smuči z nahrbtnikov. Nekaj novega snega je olajšalo vzpon, srenačev nismo potrebovali. Kratek strm prehod na ledenik nam je malo popestril vzpon. Nato je šlo gladko, sicer z vse pogostejšimi postanki za lovljenje sape, do grebena pod vrhom. Vrhu smo se zaradi novega snega zlahka odpovedali. Smuka do jezera pod Schwarzhornom pa vrhunska. Nisem še ujel tako dobrih razmer za smuko na tem ledeniku. Tokrat se je res vse poklopilo: sneg in vidljivost. Kot bi jadral na robnikih smuči.
Uživaško vse do jezera pod Schwarzhornom (Foto Alen)