Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Pireneji (Damjan_S., 10.03.2025)

Ski Tour de Pyrenees
Pireneji, skoraj 500 kilometrov dolga gorska veriga, tvorijo naravno mejo med Francijo in Španijo ter postrežejo z odličnimi tereni za turne smučarje. Že dolgo so me vabili, še posebej po navdihujočem intervjuju s Thierriyem za PV. Ko je prišlo njegovo povabilo, nisem okleval – šele potem sem preveril, kaj vse moram prestaviti, da lahko grem. Njihova divja lepota in razgibani tereni so popolna kulisa za nepozabno avanturo. In tokrat je bilo snega dovolj, da smo jo res doživeli v vsej polnosti.
2. 3. Turo smo začeli s parkirišča smučišča nad vasjo Barèges, skozi katero poteka prvi del vzpona Toura na znameniti prelaz Tourmalet. Na smuči smo lahko stopili že takoj ob parkirišču, a je bilo višje potrebno nekaj nošnje, saj del vzpona poteka po južnih pobočjih, ki so bila kopna, kar je vzbujalo nekaj dvomov. Smučarji, ki smo jih srečali višje pri spustu preko severnih pobočij, pa so bili videti zelo zadovoljni. Dejansko se je strnjena snežna odeja začela na višini okrog 1700 metrov. Povzpeli smo se do povsem nove koče d’Aygues-Cluses (približno 2110 m).
3. 3. Turo smo nadaljevali preko sedla Barèges (2469 m) in v difuzni svetlobi previdno odsmučali proti jezeru Laquet de Coste Oueillère (2100 m). Ob potoku smo ponovno nadeli kože in se vzpeli proti sedlu Hourquette de Caderolles (2495 m). Zadnjih 50, morda 100 metrov vzpona je bilo precej strmih, sneg pa pomrznjen, zato smo si pomagali s srenači, nekateri pa kar z derezami. Za spust preko opasti oziroma strmega skoka na drugo stran smo uporabili vrv. Temu delu se sicer da izogniti, če izbereš sedlo na levi strani vrha Tohu de Cloutou. V nekoliko boljši svetlobi in pršiču smo odsmučali do koče pri jezeru Campana (Refuge Campana de Cloutou, približno 2230 m). Ta dan smo bili z izjemo dveh francozov, edini gosti v koči. Oskrbnika dobita čisto 10-ko.
4. 4. Zbudili smo se v čudovit dan, pred nami pa je bila dolga etapa na snegu. Povzpeli smo se zahodno od koče in preko lepo zalitih dolinic in zložnega pobočja do jugovzhodnega grebena Pic du Condate (približno 2550 m). Po lepo opuščenem snegu smo odsmučali mimo zasneženega jezera Bastan do potoka, kjer smo prejšnji dan ponovno nadeli kože. Tudi tokrat smo jih potrebovali za vzpon na sedlo Madaméte (2508 m). Sledil je zložen spust in nato še nekaj vzpona na prelaz Aumar (2381 m), od koder smo odsmučali do jezera z istim imenom, ujeli zasneženo cesto in hitro prispeli do Chalet - Hotel Orédon (cca 1870 m), kjer smo se nastanili za dve noči.
5. 4. Četrti dan raziskovanja Pirenejev je Thierry izbral vzpon na Pics de Estaragne (3006 m), vendar smo ga zaključili v škrbini zahodno od vrha Alharisses (2944 m). Del vzpona je bil zelo strm. Prvi del spusta nam je postregel z odlično smuko v solidni naklonini, kasneje pa je bilo potrebne nekaj previdnosti, saj je sneg že pomrznil in se je naredila skorja. Nižje smo ponovno uživali v sproščeni smuki po terenih, ki v ugodnih razmerah omogočajo pravo jadranje na smučeh.
6. 4. Dan se je začel turobno, z zložnim 7 kilometrskem vzponom po že presmučani cesti proti jezeru Aumar. Pri jezeru smo zavili naravnost v strmine markantnega vrha Néouvielle (3035 m). Poiskali smo prehod okoli njegovega severovzhodnega grebena (Créte de Barris), ki zna biti precej neugoden, a smo ga v dobrih razmerah brez težav prečili na smučeh. Dilemo, ali se povzpeti na vrh in zamuditi ugodne razmere za spust na drugo stran škrbine Chausenque (2790 m) ter odsmučati do koče Glère, smo hitro razrešili v prid smučarske variante. Strm spust iz škrbine zna biti zahteven, zato smo nekaj deset metrov oddelali s smučmi na hrbtu, nato pa na levi pod steno poiskali udobno mesto, ki je spominjalo na gnezdo, in se pripravili na spust, ki nam je pričaral nasmeh do ušes. Da pa nas razmere ne bi preveč zapeljale v neprevidnost, sta nas opozorila dva manjša plazova opuščenega snega, ki smo ju sprožili pri prečenju strmega pobočja.
7. 4. Jutro se je začelo z iskanjem Majdinih notranjih smučarskih čevljev. Kmalu je bilo jasno, da jih je nekdo pomotoma zamenjal za svoje manjše. Po rešitvi zadrege smo se odpravili po dolgem sistemu dolinic proti jugu, v smeri vrha Turon de Néouvielle (3035 m). Ta krasen smučarski vrh nam je omogočil zložen vzpon, na vrhu pa nas je s hladnim vetrom hitro odgnal. Kljub temu mu nismo zamerili, saj nam je postregel z odlično smuko po pršiču. Dan se je zaključil s srečanjem z mladenko, ki je pomotoma zaplenila notranje čevlje. Zjutraj si tega razpleta nisem mogel predstavljati.
8. 4. Že ponoči je okoli koče zavijal veter, jutro pa je bilo turobno in sneženo, zato smo izbrali najkrajšo možno varianto povratka. Prvi del smo še odsmučali, nato pa odpešačili proti dolini do izhodišča našega turnosmučarskega pohajkovanja po Pirenejih, kjer nas je pričakala že cvetoča pomlad. V vseh dneh nismo srečali nobene divje živali, za zaključek pa nas je iz bližine preletel panonski orel. Veseli smo bili tega nepričakovanega srečanja.
10. 4. Nepričakovana stavka letaliških delavcev v Nemčiji nam je podarila še en dodaten dan smuke v Pirenejih. Tomas se je vrnil v Pariz, preostali štirje pa smo se še enkrat zapeljali v Luz-Saint-Sauveur in nato ob reki Gave de Gavarnie do izhodišča za turo na prelaz Porteillou (2238 m). Od tam se odpre čudovit pogled na verigo bližnjih gora, ki tvorijo mejo med Francijo in Španijo, vključno z markantno škrbino Roland (2807 m). Približno 20 cm novozapadlega snega je bilo kot češnja na torti našega turnosmučarskega raziskovanja Pirenejev.
zelo lepa tura - močno priporočam

***pico
216.73.216.144(4)
3662736 (2025365,210,1637161)
3657053 (2050867,66,1606120)
razmere.e-gora.si