Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Haute Tarantaise - Haute Tarantaise (Vanja_Starčević, 20.03.2025)

Od 17. - 20. 3. smo opravili prečenje osrednjega dela Grajskih Alp med Val d’Iserom in Bessansom v doline reke Arc. Vreme smo vse dneve imeli sončno, plazovna nevarnost je bila precej visoka (3).

Z avtom smo planirali do Modanea (na italijanski strani tunele Frejus), za Torinom smo izvedli da je tunel zaradi vzdrževalnih del zaprt do 17. 3 ob 6 h kar je terjalo dodatnih 250 km in dodatne 4h vožnje prek Briancona in Grenobla tako da je cela pot od Zagreba do apartmaja na smučišču na Modane-om trajala izčrpajočih 15h. Po prespani noči v mikro apartmaju (29 m2 za 6 oseb, nas je bilo le 5) smo se v ponedeljek zgodaj zjutraj zapeljali zadnjih nekaj km do železniške postaje v Modanu, dolgotrajni parking je v neposredni bližini postaje. Namesto predvidena dva vlaka smo se zaradi del na progi do Bourg St Mauricea peljali z dva avtobusa in vlakom, vse skupi je trajalo 3.30h z 45 min čakanja na eni postaji (vozovnica 32 EUR/oseba). Ker bi zapravili še 2 h na avtobus do Val d’Iserea (prvi pelje šele ob 12 h) smo najeli taksi (130 EUR) in smo tako od spodnje postaje žičnice v Fornetu štartali ob 12 h. Kljub plazovni stopnji 3 (dan prej je še snežilo) so vsi tereni ob cesti, ki pelje na Col d’Iseran že bili presmučani. Sprva po cesti, potem po potegnjeni smučini smo se po zimski smeri povzpeli na Plattes du Val Ionnet (2600 m) od kamor smo po pršiču odmsučali do pod kočo Prairond. Do nje je trebalo še 30 m vzpona z kožami (podobna situacija nas je spremljala do vsake koče). Imeli smo lep popoldan na terasa, skupno nas je bilo nekaj čez 20. Omenili bi da se ni zanašati na možnost tuširanja (ni bilo dosti pritiska) in da avans (pleča se ob rezervaciji, imajo lastni sistem) povrnejo samo v primeru odpovedi zaradi slabih razmer (vprašljivo, noben se iz naših koncev ne odpravi tako daleč samo zaradi enodnevne ture, mi smo imeli še dve rezervacije).

Naslednji dan smo se po že potegnjeni smučini odpravili na Gr. Aguille Rousse, 3480 m. Smučali smo na seversno stran pod Col du Montet. Z njega na južno stran (smučljiv, ojužen sneg) in še dolga prečka z nekaj spust in (seveda) zaključnim vzponom do ref Carro. V domu ni tekoče vode, poskrbijo za pitno, prenočilo nas je 18. V sredo smo se prvo povzpeli na Col des Pariotes, se po trdem in skorji spustili pod Lac Blanc (2550 m , nekoliko bolj vzhodno od smeri označene na karti, GPS sled je priložena). Po strmi vstopni prečki (smučina je bila idealno potegnjena) smo nadaljevali po široki gredini ledenika Trieves do stika z ledenikom Mullinet (3100 m). Prečili smo ledenik in se povzpeli na Cold u Mean (3250 m). Spustili smo se na ledenik Gran Mean. Naredili smo napako in se zapeljali nekoliko prenizko, kar je terjalo 100 m vzpona in dodatnih 0,8 km. (rebro, ki se vleče od Pointe Francesseti je treba prečkati čim višje – vidno je iz naše sledi). Sledilo je smučanje po skorji proti lain des Evettes. Z prwečkanjem južnega pobočja Mon Setija se ne pridobi veliko itak se je na koncu treba spustiti na 2500 m. Sledi še 70 m vzpona do koče Evettes. Koča ima lepo, svetlo jedilnico, vode ni (1,5 l stane 4,5 EUR), prenočilo nas je le 15.

V četrtek zjutraj smo štartali ob 7.15 h in se po trdem spustili na Plain de Evttes in nadaljevali 2 km po skoraj ravem preden se začne vzpon na spodnji del Glacier des Evettes, ki ga se doseže na 2800 m. Po izjemno slikovitem prečenju krnice pod Pettit Ciamarello sledi zelo strmi srednji del ledenik po katerm se pride na blažji zgornji del. Špura je bila potegnjena precej proto JV od Selle de l’Albaron in je tam do vrha bilo 1 km razdalje in 170 m vzpona po grebenu (I, nekaj mest II-). Vrh, 3640 m) je osupljiv plato, ki ga z vseh strani obdajajo strme stene. Kljub informaciji kje naj bi se nahajalo siddrišče za abseil na Glacier du Grand Fond ga nismo najdli (enako kot 6, ki so bil pred nami) in smo se psutili na snežni krožnik. O ideje da smučamo v Bonneval (dan prej smo smo izvdli, kje poteka spust, in da je že smučano) smo odnehali zaradi relativno poznega časa in od vetra zabrisanih sledi. Smučanje proti Ref. D’Averole, po že zmrnjeni skorji, ki ne drži je bilo boj za preživetje. Spodnji del smo šli po dolinici SZ od Ref. D Averolle, direktno proti cesti, od 2350 do 2150 m je bilo ugodnih po spomladanskem putrčku. Sledila je dirka po cesti skozi zaselke Averole in Vincandieres, zadnja 4 km pa so bili v glavnem na roke. Zgrešli smo zadnji odcep (proti avtobusni postaji) in končali na parkirišču za kamperje, nekaj min pred avtobusom. Voznik se nam je usmilil in vstavil tako da smo prišparali čas in denar za taksi. Po enourni vožnji smo ob 19 h prispeli v Modane, skozi tunel se zapeljaliv Bardonechio, kje smo šli na pizzo in prespali v apartmaju preden smo se naslednji dan odpravili domov.

Tura je slikovita, prečenje l’Albaronea terja kompletnega gornika. Skupno je bilo 5000 m vzponov in 62 km na smučeh in peš (na srečo samo 1 km) v 4 dnevih. Bili smo v glavnem sami, smučine so vse bile potegnjene idealno, z izkoriščanjem vseh priložnostih terana in ne strmo (kot so v Sloveniji ponavadi).
lepa tura - priporočam

GPS GPS podatki

***pico
216.73.216.144(6)
3642280 (2010084,210,1631986)
3602858 (2014015,66,1588777)
razmere.e-gora.si