Najkasneje v pomlad smo s Kanjavca pred leti smučali z Majdo in Izidorjem – in to 17. junija! Takrat me je na Krstenici Jože vprašal, ali nisem morda malo zamudil s smučarijo. Tudi tokrat sem ga srečal, a se je očitno že navadil, da se v tem času, ko se na planini pripravljajo na novo pašno sezono, še odpravim na sneg v te lepe kraje.
Po pričakovanjih se sneg začne v dolini pod Škednjovcem, vendar je pri velikih balvanih že prekinjen. Zjutraj je bil sneg še pomrznjen, zato sem smuči prestavil z nahrbtnika na noge šele po prestopu pod Vrhom Hribaric v sosednjo – srednjo dolino, ki me je udobno pripeljala na prelaz. Tu tudi odkrijem, da v etuiju ni zaščitnih očal.
Vzpel sem se na zahodni vrh Kanjavca, saj se je zdel lepše pokrit s snegom. Z njega sem odsmučal po lepo uležanem snegu, posutem z rahlim poprhom plohe prejšnjega dne, v smeri doline Triglavskih jezer – vse do Jezera pod Vršaki, ki je še vedno pokrito s snegom. Prehodi so še zvezni, lepo zaliti, smuka pa odlična. Nato pa še enkrat v breg.