RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- Kotovo sedlo (Damjan_S., 20.12.2025)
- krvavec (Matjaž, 19.12.2025)
- Lomo de los Almacenes 1488 (Status_connected, 18.12.2025)
- Roque Nublo 1813 (Status_connected, 17.12.2025)
- Altavista 1377 (Status_connected, 16.12.2025)
- Inagua 1428 (Status_connected, 15.12.2025)
- Tamadaba 1444 (Status_connected, 14.12.2025)
- Okno Prestreljenik (Matjaž, 14.12.2025)
- Koča Zacchi (Čeha, 11.12.2025)
- Lepi Vršič (Ales_S, 09.12.2025)
- Kanin (Sedlo) (Mirov, 07.12.2025)
- Lesnikovo sedlo (Jurij_Šoba, 07.12.2025)
- pod Strugom in Vevnico (Jure_Munda, 07.12.2025)
- Zvoh (Matjaž, 07.12.2025)
- Kosmatica (Vanja_Starčević, 06.12.2025)
- KRNIŠKE SKALE 2195 m (FurlanI, 29.11.2025)
- Radstädter Tauern 5. dan po sneženju (Status_connected, 30.11.2025)
- Radstädter Tauern po drugem sneženju (Status_connected, 28.11.2025)
- Radstädter Tauern prvič (Status_connected, 23.11.2025)
- Višarje (Matjaž, 29.11.2025)
- krvavec (Matjaž, 28.11.2025)
- Možic (Ales_S, 27.11.2025)
- krvavec (Matjaž, 27.11.2025)
- Zvoh (Damjan_S., 26.11.2025)
- ZVOH (Jure_Munda, 26.11.2025)
- mojčin dom vitranc (Matjaž, 23.11.2025)
- Kosmatica (Čeha, 22.11.2025)
- krvavec (Matjaž, 21.11.2025)
- triangel (Matjaž, 18.11.2025)
- Baumbachspitze (Matjaž, 09.11.2025)
|
Kotovo sedlo (Damjan_S., 20.12.2025)
Že na parkirišču v Planici stopimo na smuči in po mestoma poledeneli cesti oddrsamo proti Tamarju. Kmalu nas dohitijo in prehitijo trije italijanski smučarji. Namenjeni so v ozebnik. Kočo zavoham prej, kot jo zagledam, saj že v poznem jutru zadiši po kuhanju.
Ko nadaljujemo skozi gozd, premlevamo, ali bo ta del sploh smučljiv ali pa bo treba smuči sneti in iti peš. Ob dosegu meje ruševja posežemo po srenačih, saj je sneg pomrznjen in zglajen od smučarjev prejšnjih dni. Strmina je dobro zvožena, zbledela smučina pa precej gladka, tako da se je lažje vzpenjati ob njej.
Pod Jalovčevim ozebnikom se razidemo: Alen, Ozren in Ive sledijo Italijanom v Jalovčev ozebnik, sam pa zavijem desno, v smeri Kotovega sedla. Prečka na srečo ni trda, kot je bila strmina nižje. V skorjo, ki pod težo smučarja popušča, potegnem udobno smučino. Nekje v višini velikega balvana zaslišim zvok zabijanja (ali izbijanja?) klina. Pogledam v Raz in kmalu nad sabo zagledam navezo. Bravo! Plezalcem v mislih zaželim dobre razmere, predvsem pa, da bi izplezala še pred nočjo.
Potegnem visoko do roba pod Mali Jalovec. Mir in tišina. Nekaj fotografiram, nato pa se pripravim na spust. Skorja ni tako lahko smučljiva, kot sem upal, zato po prvem padcu preklopim na previdnejše zavijanje. Ko prismučam pod ozebnik, v njem ni nikogar več.
Sledi nekaj lepega smučanja, ki pa kmalu preide v zmeren rodeo po trdem snegu. Razmišljam, da sem morda celo bolj užival pri vzponu. Tudi na poti skozi gozd ostanem na smučeh. Vesel sem, ko se svet spet odpre in se ustavim pri domu – spet smo vsi kompletni.
Za povratek v Planico izberemo levo varianto, ki je večinoma lepo zalita, mestoma ledena, nižje pa skriva tudi kakšno kamnito presenečenje. Tura, ki jo težko ocenim: v smučarskem smislu je težko priporočljiva, preživet dan v ambientu gora nad Tamarjem, pa je bil lep.

|