RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- Roalden 862 (Status_connected, 15.04.2026)
- Husfjellet 632 (Status_connected, 14.04.2026)
- veliki vrh Begunjščice (Matjaž, 13.04.2026)
- Kvænan 964 (Status_connected, 13.04.2026)
- Store Hesten 874 (Status_connected, 12.04.2026)
- Begunjščica (Gabro, 12.04.2026)
- Peski (Mirov, 08.04.2026)
- Keipen 938 (Status_connected, 11.04.2026)
- Rodica (Ales_S, 08.04.2026)
- Grosvenediger 3657m (Lidija_Honzak, 06.04.2026)
- Begunjski vrh (Jure_Munda, 06.04.2026)
- Schonjochl (Debeli_Kamen, 03.04.2026)
- Kotovo sedlo (Gabro, 03.04.2026)
- Tour du Vanoise (Vanja_Starčević, 17.03.2026)
- krvavec (Matjaž, 25.03.2026)
- Pod Kriško steno-Krnica (Gabro, 24.03.2026)
- Nad Šitom glava (Čeha, 24.03.2026)
- Krnica (Jure_Munda, 20.03.2026)
- Galičica – Magaro (Damjan_S., 21.03.2026)
- Jablanica - Crni Kamen (Damjan_S., 19.03.2026)
- Korab (Damjan_S., 17.03.2026)
- Titov vrh (Damjan_S., 16.03.2026)
- Ljuboten (Damjan_S., 15.03.2026)
- Piz Daint 2968 (Status_connected, 20.03.2026)
- Äusserer Bärenbartkogel 3471 (Status_connected, 19.03.2026)
- Mitterloch Spitze 3176 (Status_connected, 18.03.2026)
- Velika planina (Čeha, 16.03.2026)
- Mittlere Malheim Spitze 3364 (Status_connected, 13.03.2026)
- Košutna (Gabro, 13.03.2026)
- Ovčji vrh (Ales_S, 13.03.2026)
|
Obir (Rok, 21.03.2010)
Z avtom iz Železne Kaple prek Obirskega po spluženi gorski cesti do Obirske planine(Majerhof,1280m). Od tam na smučeh mimo Železnokapelske
koče(EisenkapplerHuette) in po širokem hrbtu na Ojstrc(Hochobir). Ob startu s planine nam megla, ki se je vztrajno držala zgornje gozdne meje ni
vlivala veliko upanja, da se bo stanje kmalu kaj izboljšalo. Imeli pa smo srečo in ko smo prišli nad drevesno mejo, se nam je pokazal tudi vrh
Obirja. No, ko smo bili gor, nas je sicer obiskovala megla, ampak nas je hkrati tudi grelo sonce. Rahlo meglenih je bilo v času našega spusta okrog
12.30 samo zgornjih 50m, potem pa se je odprlo in smo bili deležni kar precej sonca. Sneg pa je bil precej razmočen in ne prav hiter. Kljub temu se
je dalo na stminah lepo vijugati, čez položnejše dele pa se je dalo dobro voziti le po utrjeni smučini. Domov smo se peljali prek sedla Šajda, Sel,
Borovelj in Ljubelja. Ta pot se nam je zdela zanimivejša in za nas zgornje Gorenjce celo krajša. Po prihodu skozi Ljubeljski predor smo se vrnili iz
sončne v turobno nedeljo in ugotovili, da smo imeli z izbiro ture res srečno roko.
|